Ali ste vedeli, kako nastanejo rakave celice?

Rak je bolezen, ki je posledica mutacije genov. Revija New England Journal of Medicine opredeljuje raka na način, ki je razumljiv vsem ljudem: Rak je posledica kopičenja mutacij v genih, ki uravnavajo celično proliferacijo (delitev in rast). V vsaki človeški celici se dnevno dogaja okoli 10.000 mutacij DNK genov. Precej genetskih mutacij je posledica delovanja okoliških dejavnikov, vendar je najpogostejši vzrok tem mutacijam hrana, ki jo jemo. Če dovolj dolgo živimo, lahko nakopičene genske poškodbe povzročijo nastanek nevroloških bolezni, raka in drugih degenerativnih bolezni. Približno 90% sprememb DNK se odstrani v 24 urah s pomočjo DNK encimov za popravilo poškodb in s pomočjo drugih naravnih zaščitnih mehanizmov. Izhaja sklep, da s preprečevanjem nastajanja in zmanjševanja števila genetskih okvar lahko dramatično zmanjšamo tveganje za nastanek raka.

Klorofil je naravna molekula, pigment, ki daje rastlinam zeleno barvo. Odgovoren je za enega najbolj čudežnih procesov na zemlji – fotosintezo. Fotosinteza je proces, ki pretvarja sončno energijo, vodo in ogljikov dioksid v naš primarni vir energije – glukozo. Vse živali in ljudje na našem planetu dobivajo energijo iz rastlin, zaradi česar je fotosinteza eden od virov življenja na zemlji. Funkcije klorofila je leta 1913 odkril nemški kemik Dr. Richard Willstatter. Aktivna sestavina klorofila je klorofilin, tj. sol bakra, izvleček iz detelje alfa alfa. Klorofil in klorofilin imata presenetljivo podobnost s hemoglobinom, rdečim barvilom v človeški krvi. Razen centralnega atoma je molekula klorofila presenetljivo podobna hemoglobinu po atomski strukturi. Osrednji atom pri hemoglobinu je železo, pri klorofilu pa magnezij. Zaradi te podobnosti s hemoglobinom ima klorofil neverjetne lastnosti in sposobnosti v našem krvnem obtoku.

‘Klorofil učinkovito čisti kri in predstavlja neprestano »transfuzijo« v naš krvni obtok. Novi odmerki klorofila vedno znova obnavljajo in ustvarjajo nove krvne celice.’

Za razliko od klorofila, klorofilin lahko prečka celično membrano, membrano celičnih organel in krvno-možgansko pregrado. Klorofilin vstopa celo v mitohondrije, kjer poteka 91% zmanjševanje kisika  in  sproščanje večina prostih radikalov v telesu.

Klorofilin se danes smatra kot najmočnejše sredstvo za zaščito organizma pred celičnimi spremembami, ki lahko povzročijo nenadzorovano rast tumorjev. Klorofilin je snov, ki tvori trdne povezave s kemikalijami za katere se ve ali sumi da so kancerogene – poliaromatski ogljikovodiki, ki jih najdemo v cigaretnem dimu, heterociklični amini v toplotno obdelanem mesu ter alfatoksin-B1 (mikotoksin iz plesni na živilih).

‘Klorofilin se danes smatra za najmočnejše sredstvo pri zaščiti organizma pred celičnimi spremembami.’

Najnevarnejši morilec v hrani je še vedno alfatoksin B-1, najmočnejša poznana rakotvorna snov. Alfatoksini so razširjeni po vsem svetu in se nahajajo na žitih okuženimi s plesnimi ( riž, rž, pšenica), arašidih, sirih, marmeladah ipd. Na podlagi razsežnih kitajskih raziskav iz leta 2001, raziskovalci ocenjujejo, da obdobje, ki je potrebno za nastanek in razvoj te vrste tumorjev,  s konzumiranjem klorofilina lahko podaljšamo od 20 – 40 let.

Primaren namen jemanje klorofilina je nevtralizirati prehrambne kancerogene še preden ti povzročijo mutacijo genov. Danes s hrano vnašamo v svoje telo več rakotvornih substanc kot jih vsebuje cigaretni dim. Glede že na do sedaj zbranega strokovnega znanja, se priporoča, da je klorofil potrebno jemati z vsakim obrokom  (ena čajna žlička ali 7,5 ml) ali vsaj z enim dnevnim obrokom, za katerega smatramo, da vsebuje največ nevarnih snovi. Ko si boste naslednjič privoščili panirani ali pečen zrezek, ne pozabite, da vas bo klorofilin ščitil pred heterocikličnimi amini in drugimi rakotvornimi snovmi, ki so prisotne v vašem kosilu.

‘Primaren namen jemanje klorofilina je nevtralizirati prehrambne kancerogene še preden ti povzročijo mutacijo genov.’

Strupene snovi v naš organizem prihajajo iz zunanjih  (eksogenih) in notranjih (endogenih) virov. Raven toksičnosti je odvisna od številnih dejavnikov, od količine strupenih snovi, njihove velikosti, pogostost vstopa v naše telo itd. Nekateri toksini lahko privedejo do celega niza simptomov, kot je to primer z insekticidi in nekaterimi zdravili, vendar se v večini primerov zapleti prikažejo šele kasneje, ko pride do kopičenja škodljivih učinkov v našem DNK-ju.

Prva linija obrambe pred rakotvornimi snovmi iz hrane in okolja so snovi , ki preprečujejo mutacijo genov. Veliko antimutagenih snovi se nahaja v sadju in zelenjavi, vendar pa ima v zakladnici narave ravno klorofil/klorofilin najmočnejše antikancerogene lastnosti.

Tradicionalni prehranski antioksidanti se štejejo za drugo linijo obrambe proti raku. Pomembnejše je, da se rakotvorne snovi že na samem začetku nevtralizirajo in deaktivirajo, kot kasnejše gašenje ognja, ko strupi preko krvi pridejo do naših celic. Klorofilin je modificirana vodotopna oblika klorofila. Za razliko od klorofila, klorofilin lahko neposredno vstopa v celico. Kot antimutagensko sredstvo ga raziskujejo že več kot 20 let. Obstaja veliko podatkov, raziskav in kliničnih študij, ki potrjujejo antikancerogene, antimutagenske in antioksidativne moči klorofilina.