Črevesje je po krivem najbolj prezrt del našega telesa. Ne samo zato, ker je naš največji organ – če bi vse njegove gube, resice in izrastke na resicah izgladili, bi bilo dolgo približno 7 kilometrov. Ne samo zato, ker živi v njem več »prebivalcev«, kot je ljudi na zemlji, ampak predvsem zato, ker kot največje čutilo našega telesa zelo sodeluje z možgani in je vse precej odvisno prav od njega.
Čarobno črevesje, Giulia Enders
Geni so možnosti. Geni so informacije. Geni lahko človeku kaj dominantno vsilijo ali pa mu ponudijo kako sposobnost. In geni so predvsem načrti. Sami od sebe ne zmorejo ničesar, dokler niso prebrani in uporabljeni. Nekaterim od teh načrtov se preprosto ni mogoče izogniti – odločajo namreč o tem, ali smo človek ali bakterija. Druge je mogoče odlagati v prihodnost (na primer starostne pege). Spet tretje mogoče celo imamo, a se nikoli ne uresničijo, na primer velike prsi. Za nekatere je to sprejemljivo, za druge vredno obžalovanja.
Vse naše črevesne bakterije skupaj imajo 150-krat več genov kakor človek. To velikansko zbirko bakterij imenujemo mikrobiom. Če bi lahko med 150 različnimi bitji izbirali, od katerega bi radi imeli genske načrte, kaj bi si izbrali? Nekateri bi pomislili na moč leva, drugi na krila ptic, nekateri morda na sluh netopirjev ali priročne vikend hišice polžev.
“Vse naše črevesne bakterije skupaj imajo 150-krat več genov kakor človek.”
Ne obstajajo pa samo optični razlogi, zakaj si je priporočljiveje pridobiti bakterijske gene. V naše telo zlahka pridejo skozi usta, v črevesju razvijejo svoje sposobnosti in se ob tem še prilagodijo našemu življenju. Nikomur ni zato treba vse življenje prenašati naokrog svoje vikend hišice, nihče ne potrebuje trajne pomoči za prebavljanje mleka; slednja počasi izgine po končanju dojenja. Še vedno ni mogoče, da bi si ogledali vse gene črevesnih bakterij hkrati. Vsekakor pa lahko poiščemo točno določene gene, če jih poznamo. Lahko vidimo, da je v telesu dojenčka več bakterij z geni za prebavo materinega mleka kakor v telesu odraslega človeka. V črevesju debelih ljudi pogosto najdemo več bakterij z geni za razgradnjo ogljikovih hidratov, bakterije v črevesju Tokijčanov pa imajo na primer gene, ki omogočajo razgradnjo morskih alg, Dunajčani pa takih bakterij nimajo. Naše črevesne bakterije v grobem opredeljujejo našo identiteto: ali smo vitki, mladi ali Azijci.
Geni naših črevesnih bakterij pa sporočajo tudi to, kaj zmoremo. Protibolečinsko sredstvo Paracetamol je lahko za nekatere ljudi bolj strupeno kakor za druge: nekatere črevesne bakterije namreč izdelujejo snov, ki vpliva na delovanje jeter pri razstrupljanju od protibolečinske tablete. Odločanje o tem, ali lahko brez skrbi pogoltnemo tableto proti glavobolu ali ne, med drugim poteka torej tudi v našem trebuhu.
Za znanost je čudovito, če najde posamezne bakterijske gene, ki uravnavajo to varovalno funkcijo. Če ji to uspe, za konkretni primer že ima odgovor na vprašanje, kako črevesne bakterije vplivajo na naše zdravje. Vendar pa hočemo več – razumeti hočemo celotno sliko. Če si naenkrat ogledamo vse doslej znane bakterijske gene, se posamezne skupinice genov, pristojne za predelavo protibolečinskih sredstev, umaknejo v ozadje. Na koncu pa prevladajo njihove skupne poteze: mikrobiom vsebuje veliko bakterij z geni za razgradnjo ogljikovih hidratov ali beljakovin za izdelovanje vitaminov.
Mediji o knjigi:
»Založniški fenomen, ki osvobaja tabu ‘straniščnega pogovora’.« The Times
»Manifest Giulie Enders o črevesju poziva bralce, naj raje slavijo dosežke spodnjega dela črevesja kot da se opravičujejo zanje.« Guardian
»Giulia Enders je popolnoma in šarmantno obsedena s črevesjem, črevesnimi bakterijami in kakci. O svoji tematiki piše s takšnim otroškim navdušenjem, da je prav nalezljivo … Izvrstna straniščna knjiga.« Annalisa Barbieri, Guardian
[»Endersova je] založniški fenomen. V njenem radovednem in poljudnem pristopu je nekaj res vznemirljivega in osvežujočega.« Simon Usbourne, Independent
Črevesju sem se smejala naglas.« Debora MacKenzie, New Scientist»Razkritje, da smo vsi odvisni le od svojega lastnega sveta z veliko več prebivalci, kot je ljudi na zemlji, je res fenomenalno.« Clive Cookson Financial Times
»Endersova posebej dobro pojasnjuje, zakaj je črevesje največje čutilo našega telesa in kako sodeluje z možgani, da bi stabiliziral naše čustveno življenje.« Gail Bell, Sydney Morning Herald
»Izjemno infiormativen in tudi zabaven pogled na del telesa, ki ne sme biti več tako prezrt.« Country Living
